Uh, štart svojega masažnega salona ni mačji kašelj. Pravzaprav sem zadnje čase zvečer tako ubita, da že ob 19 padem v postelo (ali ko pač končam zadnjo masažo in pridem domov). Obožujem vsako minuto svojega dela, ampak da bi šla čez vikend še v hribe ... Mogoče drug mesec. Ampak kakšen kratek izlet se pa zelo prileže.
Danes me je mami peljala v cvetoči gozd, nedaleč od njene hiše. Pa smo vzeli še oba psa, Živo, mojo sestro in njenega fanta in smo se imeli prav krasno!
V objektiv pa sem nabrala kar nekaj znanilcev pomladi, ki so se bohotili na poplavni ravnici. Pa jih zložimo po barvi :)
Tu je navadni mali zvonček (Galanthus nivalis), ki že počasi odcveta. V njegovi družbi se bohoti pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum). In tu so tudi že prve podlesne vetrnice (Anemone nemorosa), ki bodo kmalu pobelile gozdna tla.
Tudi zlatična vetrnica (Anemone ranunculoides) se že počasi zbuja. Tevje (Hacquetia epipactis) ima številne rumene cvetove združene v socvetje, ki ga obdajajo zeleni listi, tako da celotno socvetje izgleda kot en sam zelen cvet. Kalužnica (Caltha palustris) pa se sredi mlake šele pripravlja na cvetenje. Malo bo še počakala, da bodo sončni žarki še malo močnejši, potem pa bo z zlatimi cvetovi polepšala marsikatero mlakužo.
Vsi poznamo piskajočo trobentico (Primula vulgaris). Sosed golšec (Mercurialis sp.) pa je malo znan, čeprav so ga polni gozdovi. Verjetno so za to krivi njegovi miniaturni cvetki. Škrlatna čašnica (Sarcoscypha coccinea) pa je zanimiva rdeča goba, ki jo vedno pogosteje opazim v gozdu. Šele danes pa sem se zares poglobila in poiskala njeno ime. Internet pravi, da je celo užitna. Jaz jo bom zaenkrat kar pustila v gozdu ...
Tu so še strupene lepotice v roza in vijoličnih odtenkih. Pljučnik (Pulmonaria sp.) mnogi še vedno uživajo, a sodobna znanost je pokazala, da vsebuje pirolizidinske alkaloide. Ti pa nepovratno poškodujejo jetra. Čeprav so v pljučniku prisotni le v sledovih, veliko rajši uporabim bolj varna zelišča, na primer trobentco. Navadni volčin (Daphne mezereum) sice zelo lepo diši, vsebuje pa dve snovi, ki sta zelo strupeni. To sta mezerein in dafnin, ki povzročata bruhanje, glavobol, omotico in kar spada zraven, lahko pa tudi okvaro ledvic, epileptične krče in nezavest. Skratka, lep grmiček, ki ga občudujemo samo od daleč. Jetrnik (Hepatica nobilis) pa vsebuje protoanemonin, in če ga zaužiješ, lahko pričakuješ mehurje v ustih, bruhanje in drisko. Če rastlino posušiš, protoanemonin razpade in strupenost izgine. Zato nekateri jetrnik tudi sušijo za čaj. Jaz ga rajši pustim kar v gozdu.
Za konec pa še en šopek enokaličnic - to so tiste s čebulico. Najprej dvolistna morska čebulica (Scilla bifolia), zraven nje par žafranov (Crocus vernus) in za konec pasji zob (Erythronium dens-canis).