Ko smo šli zadnjič na Cerkniško jezero drsat, sva nabrala tudi šipek. Rada imam, ko ga dobita slana in mraz, ki pobereta vso trpkost in ga nekako zmedita. Čeprav izgleda ves zgrbančen in uvel, je v resnici šipek pozimi še bolj slasten kot jeseni, ko je še ves napet in vabljiv. Pa še pozimi je lažje priti do šipka, ko me ne ovira listje. Trnom se pa ne moreš izognit ...
Šipek sem nabrala kar v žep in preživel je pot do doma. Čez noč sem ga namočila v hladno vodo, da se je spral prah s ceste in so se jagode malo napele. Naslednji dan sem vodo odcedila in šipek prelila s kropom, da se je zmehčal. Dolila se ravno toliko vode, da so bile jagode pokrite. Kot se je izkazalo kasneje, bi je lahko dodala tudi več.
Šipek je sorodnik jabolka in seveda ima v notranjosti obilico pešk. Ker jih nisem hotela poškodovati, sem se peštanja lotila s stepalnikom. Precej slaba ideja, ampak je delovalo. Lahko pa uporabiš kar sekljalnik ali palični mikser - ali pa šipek preprosto narežeš s kuhinjskim nožem. Jaz sem torej po nepotrebnem komplicirala, ampak z nekaj truda sem dobila lepo in zelo gosto šipkovo kašo.
Kašo sem precedila skozi gosto cedilo za čaj. Ker sem tako skoparila z vodo, je ostalo še veliko dobrega med peškami. Zato sem ostanek vrnila v posodo, ga ponovno prelila z vodo, dobro zmešala in precedila. To sem ponavljala toliko časa, da so na cedilu ostale leše peške in koščki lupin.
Na koncu sem dobila 150 g gladkega šipkovega pireja. Dodala sem 200 g sladkorja in kuhala v veliki ponvi. Upala sem, da bo voda izhlapela in se bo mešanica s kuhanjem zgostila v lepo marmelado.
Pa se ni! Zato sem dodala še polovico dobro zmedene majhne hruške. Tokrat nisem komplicirala in sem vse skupaj zmiksala s paličnim. To je odlično delovalo, saj hruške vsebujejo precej pektina. To je snov, ki jo dodajo tudi v "želirni sladkor" in med kuhanjem zgosti marmelado. Lahko uporabiš tudi jabolko.
Marmelada je bila odlična! Lahko bi jo samo namazala na kruh, ampak danes sem se odločila za linške oči. To so simpatični masleni keksi z luknjo v sredini. In med tem ko se je moja šipkova marmelada lepo ohlajala in gostila, sem zamesila testo in spekla piškote. Polovico z luknjo in polovico brez.
Ko so se piškoti zlato rumeno spekli in se tudi ohladili, je sledilo predzadnje dejanje. Piškote brez lukenj sem po spodnji strani namazala z maremlado in jih prekrila z piškotom z luknjo :) Ko ju pritisneš skupaj, odvečna marmelada ne steče ven, ampak se nabere v luknji - sijajno! Takoj sva jih morala poskusiti.
Zadnje dejanje bi bilo, da bi jih spravila v posodo s pokrovom in skrila za tri dni ali en teden. Ampak ti keksi niso preživeli tako dolgo ...