Kakšen okus imajo Hrastovlje? Po pici! Že ko sva nabirala dobrote se nama je prikazovala, zato sva jo pripravila takoj naslednji dan. Pri picah sem zelo izbirčna. Zame mora biti testo ravno prav rahlo in zapečeno, biti mora dovolj sočna in ne preslana. Skratka, glede pic sem prava zbirčna rit. Zato jih najrajši pripravim sama, da so res slastne. Ker pa za dobro pico rabiš kar celo uro časa, se to ne zgodi pogosto. Danes sem jo pripravila tako:
Sestavine:
- cvetovi materine dušice iz Hrastovelj
- moka
- kvas
- žlica sladkorja
- pelati
- čebula
- bazilika (frišna z vrta)
- mozzarella
- prešana slanina
- paprika
Priprava v 3 korakih:
1. korak: testo
Najprej seveda nafutraš kvas. V kozarec mlačne vode zmešaš žličko sladkorja in v to nadrobiš frišen kvas. Čez 10 minut bodo kvasovke ugotovile, da so razmere odlične za rast in bodo začele veselo pretvrajati sladkor v ogljikov dioksid. Ko zadeva izgleda kot na fotki, lahko zamesiš testo.
Nafutran kvas zmešaš z moko, po potrebi pa dodaš še malo vode. Ne pozabi na sol. Testo naj bo pocasto, da lepše vzhaja. Čez pol ure, ko bo testo segalo že skoraj čez rob posode, bo čas za 3. korak. Vmes pa v drugem koraku pripravi pelate.
2. korak: pelati
Zakaj bi človek kompliciral, če pa pelate lahko na pico streseš kar takšne, kot so pakirani? Zato, ker človek v življenju lahko poje le omejeno število obrokov. In kar se mene tiče, mora biti vsak obrok slasten. Zato pelate oplemenitim, preden jih dam na pico. In sicer takole:
Prepražiš čebulo. Jaz jo pražim na maslu, ker obožujem maslo. Zato moram čebulo pražiti na nizki temperaturi, da ne uničim njami snovi v maslu.
Hej - zakaj sploh pražim čebulo? Zato, ker obožujem kremasto teksturo in okus pražene čebule. Če bi jo le kuhala, se nikakor ne bi zmehčala in ostali bi koščki. S praženjem pa gre voda ven iz celic, zato celične stene popustijo in čebula se "razkuha". (Ščepec kuhinjske znanosti.)
Torej, vodo spraviš iz čebulnih celic na dva načina: s hitrim praženjem pri visoki temperaturi "do zlatega videza" ali s počasnim praženjem pri nizki temperaturi "do steklenega videza". Tokrat bo pravi drugi način.
Ko je čebula spražena, dodaš pelate in nasekljano baziliko, pomešaš in odkrito kuhaš še kakšnih 5 minut, da se še malo zgosti.
Ja, priznam, na tejle fotki ni samo bazilika. V Hrastovljah sva nabrala še nekaj slastnih zelišč, ki so oplemenitila najino pico. Dodaš lahko praktično katero koli užitno zelišče, od peteršilja in drobjaka, do trpotca, grenkuljice in hmelja. Samo ne pretiravaj, tokrat naj bodo zelišča v začimbnih količinah.
3. korak: sestavljanje in pečenje
Tudi to načeloma ni kompliciran korak - zmečeš gor kar ti pade pod roke in je. Zato je moja babica vedno govorila, da je bila pica v nejni mladosti hrana revežev. Na kvašeno testo so zložili, kar je bilo pri hiši in to je bila pica. No, ker sem zbirčna, je moja pica zložena po posebnem postopku.
Testo pregneti in dodaj toliko moke, da ni več pocasto. Potem ga razvaljaj. Kar vzami si čas in ga oblikuj tako, da se ujema z obliko pladnja. Predvsem pa naj bo enakomerno debelo in brez lukenj. Meni je všeč, če je testo razvaljano 3 mm na debelo.
Ko ga položiš na pladenj, mora malo viseti čez. Kar visi čez, nežno zatlači na pladenj in oblikuj debelejše robove. Zapekli se bodo v slastno hrustljavo skorjico.
Najprej lepo enakomerno namažeš oplemenitene pelate. Posebno pozornost nameni robovom - ne namaži čisto vsega, ker ima vsaka dobra pica rahlo zapečeno skrojico.
Na vrh enakomerno zloži dve plasti prešane slanine. Uporabiš lahko tudi šunko, nikakor pa ne suhe salame, ker se pri pečenju čisto posuši. In na to enakomerno razporedi nasekljano papriko. Ja, predvsem je pomembno, da je vse enakomerno. Zdaj daj to v pečico. Naj se peče na 180 stopinjah 15 minut. Ne, nisem pozabila na sir. Zlaganje še ni končano, beri naprej.
Ko robovi lepo nabreknejo in že skoraj dobijo rjavo skorjico, je čas za mozzarello. Mozzarella je vrhunski sir, ki pa ne mara preveč toplotne obdelave. Zato jo dodaš čisto na koncu, da se v topli pečici le še razleze, ne pa speče. Skratka, zdaj zložiš gor mozzarello. In potreseš s cvetovi materine dušice iz Hrastovelj - to da pici po hrastoveljsko značilen vonj in okus. To zdaj potisni v ugasnjeno pečico še za 2 minuti, da se mozzarella razleze.
In ko jo zadnjič vzameš iz pečice....
...je popolna!
Zdaj veš, zakaj pico pečem tako redko. In zakaj v piceriji ponavadi jem solato. Sem pač zbirčna rit!
Dober tek!