Grmada nad Planino
- piše Alenka, fotka Lovro
- May 4, 2016
- Branje traja 2 min
Updated: Mar 14, 2021
Pa nama je le uspelo! Že nekaj časa me vleče tja gor, kjer je razgled čez Planinsko polje pa do Cerkniškega jezera. Že nekaj časa pomeni seveda več let. A starši moramo imeti potrpljenje in pustiti, da stvari same stečejo, ko je čas zrel. In izkazalo se je, da sva ujela najlepši čas cvetenja.
Na vrhu stojiš prav nad pečino in pod sabo občuduješ Planino. Čez Planinsko polje vijuga reka sedmerih imen, v tem delu imenovana Unica. In na desni, tam prav zadaj, je še Cerkniško jezero. Prvič, ko sva občudovala ta razgled, sta bili obe polji poplavljeni, dan pa čudovito sončen. Danes sva komaj ujela malo suhega vremena, malo pa naju je vseeno dobil dež. Je bil pa zato izlet prava botanična poslastica!
V teh krajih je podnebje očitno kar hladnejše od ljubljanskega, saj pri vzožju še cvetijo vijolice.
Cveti pa tudi navadni češmin. Ta bodeči grm je zelo pogost vrtni okras, a v naravi ga le redko srečaš.
Zadnje čase je zelo popularna kanadska šmarna hrušica, ki ji rečejo tudi goji jagode. No, midva sva srečala kar našo domačo, navadno šmarno hrušico. Spada v isto družino kot zaresna hruška, plodovi pa so majhni in aromatični. Očitno bo treba nazaj čez kakšen mesec in pol, ko bodo plodovi zreli za obiranje. Pod imenom goji jagode prodaja marsikaj, za šmarno hrušico pa vem, pri čem sem. Pri kuhanju marmelade!
Ko srečaš tole, se pa počutiš skoraj kot v kakšnih tropih med mesojedimi vrčkovkami. A to je Slovenija in pri nas raste rastlina z imenom bledi podraščec.
Seveda v tem času ne gre brez orhidej. Tokrat sva našla stasito kukavico, ki je botanike očitno očarala s svojim stasom. No, nisva našla samo ene. Bilo jih je polno! Če ne bi bilo grozečih črnih oblakov nad glavo, se sploh ne bi premaknila izpod grmovja.
Proti vrhu, kjer se gozd malo razmakne, je cerkev svete Marije. Sem bi se zatekla, če bi naju po poti ujel dež. Pa naju ni!
Na travici ob cerkvi pa raste mračica. Zelo simpatična rožica, ki krasi marsikateri vrt.
Prav hecno se mi je zdelo, da se šmarnice pri vrhu Grmade že razcvetajo, ob vznožju pa komaj listi rinejo iz zemlje. Še malo, pa bo vse dišalo od teh strupenih lepotic!
Ob poti naju je ustavila še ena strupenka, imenovana planinsko kosteničevje. Kosteničevje nezgrešljivo prepoznaš po tem, da sta na istem peclju natanko dva cvetova. In kasneje dva plodova. Kadar srečaš take jagode, jih nikar ne jej, ker so strupene. Za otroke so menda celo smrtno nevarne.
Tudi hrušica je dobra znanka vrtov, pa tudi okras marsikaterega travnika.
Pa sva prišla suha do vrha. Slikal pa naju je spet Samo. Samo Sprožilec. Končno se je naučil slikati naravnost! Haha, hecam se, popravljena je!
Hej, hej! A sva kar šla, brez da bi kaj nabrala? Seveda ne! Kaj je to v moji roki pa izveš kmalu.
Skoraj deževen pozdrav z Grmade nad Planino!
Comments