Letošnje zimske počitnice bomo izkoristili za občudovanje pomladnega cvetja :) Tokrat sva jo mahnila na svetega Lovrenca pri Polhovem Gradcu in pravzaprav sva bila oba presenečena, kako zgodaj se je začelo pomladansko prebujanje.
Takoj na začetku sta naju pozdarvila klasična pomladančka - zvonček (Galanthus nivalis) in trobentica (Primula vulgaris). Zvonček seveda ni užiten, torbentica pa je celo zdravilna in tudi fino piska, če se malo potrudiš.
Vzpon na Lovrenca me vedno preseneti s svojo strmino. Že takoj ob vznožju zagruzeš v kolena in strmina ne popušča prav do vrha. Še dobro, da sva se vmes ustavila za kakšno fotko. Rožice so odličen izgovor za malo pavze :)
Uganka: kateri sta ti dve rožici?
Odgovor: prvi je črni teloh (Helleborus niger). Drugi je malo bolj kompliciran, ker spada v skupino "zelenih telohov". Ta vključuje vrste, ki jih med sabo težko ločimo, so pa vse zavarovane. Ampak za obe lahko rečeš, da sta teloha :)
Letos sva kar v dobri kondiciji, zato nama je vzpon skupaj s fotkanjem vzel 40 minut. Na vrhu pa naju je pričakal malo mrčast ampak lep razgled na Triglav v oblakih in na drugi strani na Polhov Gradec v dolini. Vzela sva si zasluženo pavzo za sončenje.
In sem ko se že valjala po strmem travnatem pobočju pod obzidjem, da sem ujela zgornjo fotko, sem v razpoki obzidja ujela še rjavi sršaj (Asplenium trichomanes, praprot), ki mu zima sploh ni prišla do živega.
Med tem je Lovro opazil prav veličasten brin, poln jagod. Naj sploh omenjam, da sva naslednje pol ure oba visela na njem? Lovro s fotoaparatom, jaz pa z improvizirano vrečko. Jagode niso bile tako sladke kot tiste s Krasa, vsekakor pa svež brin vedno premaga onega iz trgovine. Nabrala sem le prgišče, ampak to bo zadostovalo za kar nekaj slastnih receptov, ki jih bova zagotovo objavila v naslednjih dneh (ali tednih ...) Domov sem prišla vsa popikana od iglic :)
Na poti navzdol sva se ustavila le za dve strupeni modri lepotici: spomladansko torilnico (Omphalodes verna), ki sem jo dolgo zamenjevala za spominčico in pa navadni zimzelen (Vinca minor). Obe načeloma zacvetita šele aprila.
Preden sva se čisto zares poslovila, sva si privoščila še eno fotko v objemu spomladanske rese (Erica carnea).
