Včasih jo službeno mahneva proti morju. In ko sva že tam, zakaj ne bi zavila še malo na lepše? Pa sva! V Hrastovlje, kjer divje orhideje straži cerkev Svete trojice, ki je znana po izjemnih freskah. Najprej sva uživala v naravnih lepotah, potem pa nama je prijazna domačinka odklenila vrata cerkvenega obzidja in nama povedala vse o cerkvi in njenih freskah. Poglej, kaj vse sva odkrila.
Tale lepotica je trizoba kukavica ali učeno Orchis tridentata. Kraljuje na suhih pustih travnikih in je kot vse ostale orhideje v Sloveniji zaščitena vrsta. Ogroža pa jo predvsem gnojenje.
Kjer se skriva ena orhideja, jih je ponavadi še več. V zavetju ruja sva zalotila še eno vrsto orhideje, in sicer navadno kukavico.
Kjer rastejo orhideje, tam je zemlja čista. Zato sva še posebej radostno nabrala materino dušico, ki ji rečemo tudi timijan ali učeno Thymus. To je prava paša za oči in čebele. Pa še tako lepo dišiii.... Kaj sva iz nje pripravila pa izdava kmalu :)
Če so orhideje znanilke neokrnjenosti tal, pa lišaji pričajo o čistem zraku. In v Hrastovljah jih je polno! Zato sva globoko zadihala in temeljito zluftala svoja ljubljanska pljuča.
Govnača sva zalotila pri gnezdenju. Ti hrošči iz družine skarabejev oblikujejo kroglice iz iztrebkov. Kroglice potem odkotalijo do skrivališča in vanje izležejo jajca. Menda je ta napor kotaljenja govna stare Egipčane spominjal na pot Sonca čez nebo, zato je so imeli skarabeje za svete živali. No, vsaj mi si danes to tako razlagamo. Nekateri gredo še korak dlje in špekulirajo, da je kotaljenje govna za stare Egipčane simboliziralo cikel reinkarnacije. Skratka, za Egipčane je vse skup en drek.
Tako sva sklenila krog in se vrnila pred mogočno obzidje cerkve Svete trojice. Postavili so ga enkrat v 16. stoletju, ko so domačine nadlegovali Turki. Kdaj so postavili cerkev menda ni natančno znano, vsekakor pa tam stoji že nekaj stoletij dlje kot obzidje.
Iz notranje strani so poleg strelnih lin vidne številne pravokotne vdolbine. Vanje so bili nameščeni tramovi, na katerih je stala cela lesena konstrukcija. Kako točno je vse skupaj izgledalo pravzaprav ne vemo, saj je les poglodal zob časa. Danes se te luknje zdijo prav priročne grmičkom ožepka, bršljanu in drugemu pozidnemu zelenju.
V notranjosti cerkve te pozdravijo freske. Mrtvaški ples je seveda najbolj znana med njimi, simbolika pa je povsem posvetna in tudi danes še kako aktualna. Smrt nas vse čaka, nekatere že v zibki, druge kasneje. Ne moreš je podkupiti in ne moreš je odgnati. V grobu končamo vsi, pohabljenci, kmetje, trgovci, zdravniki, duhovniki, kraljice in kralji, in celo papež.
Tile okostnjaki imajo pa neverjetno veliko reber. Leta 1490, ko so gospod Janez iz Kastva in njegovi študenti končali poslikavo te cerkve, je znanje anatomije temeljilo na antičnih spisih. Ravno v tem času pa je nek drug gospod Leonardo iz Vincija začel secirati trupla in tako postavil nove temelje sodobni anatomiji in medicini. To je bilo takrat seveda bogokletno dejanje. Kot večina moderne znanosti je bila tudi anatomija torej že ob rojstvu skregana z religijo.
Da natančno vemo, kdo in kdaj je zakrivil freske, je kriv zapis v glagolici na steni cerkve. To pisavo si je za zapisovanje slovanskih jezikov v 9. stoletju izmislil gospod Konstantin, bolj znan kot Ciril. Z bratom Metodom sta sitnarila Balkancem, naj nehajo s svojim poganskim praznoverjem in se pridružijo krščanski religiji. Glagolica je Konstantinovo/Cirilovo avtorsko delo in je služila predvsem kot politična propaganda. Oznanjala je nevtralnost Slovanov v sporih, ki so kasneje pripeljali do ločitve rimokatoliške in pravoslavne veje krščanstva. Konstantin/Ciril je bil z vsemi žavbami namazan politik, saj je pri papežu Hadrijanu 2. izposloval pravico do bogoslužja v slovanskem jeziku in to več kot 600 let pred reformacijo, ko je bilo bogoslužje v severni in zahodni evropi izključno v latinščini.
Tale cerkvica skriva še mnogo zanimivih detajlov, zato si le kdaj vzemi čas in jo obišči. Midva pa sva se še zadnjič za danes ozrla po pečinah kraškega roba in se ob petju kukavice odpravila proti avtu.
Vetroven, mrzel in delno deževen, a vendar sončen aprilski pozdrav iz Hrastovelj!