Pomladni šopek z Grmade
- piše Alenka, fotka Lovro
- Apr 11, 2016
- Branje traja 3 min
Updated: Mar 14, 2021
OOO, kako me v sončnem vremenu zasrbijo podplati! Pa mi že beži pogled proti Kamniškim Alpam in v mislih imam že pripravljen nahrbtnik. Potem pa me zdrami otroški glasek. Alpe bodo še počakale, gremo kam bližje! Kam pa? Proti Šmarni! Samo na Šmarni je toliko ljudi... Zavijeva rajši kar na Grmado.
Takole lepo je na vrhu, sploh če sta s tabo najljubši pes in najljubši človek.
In glej, v tem letnem času je Grmada odeta v pisano cvetje! Podrast hiti in razkazuje svoje okrasje, da oploditev uspe še preden drevesa zastrejo sonce s svojimi mogočnimi krošnjami. Čebelam na voljo diši in medi vsak, ki kaj da na svoja semena. Med njimi pa se najde tudi kakšna strupena lepotica. Poglej, kaj vse je Lovro nabral s svojim fotoaparatom.
Vijolice so užitne lepotice. Listki in cvetovi so nežnega okusa in so super v solati.
Trobentica je zdravilna rastlina. Kar naj smrkavci trobijo na njene cvetove in čim več naj jih pohrustajo!
Strupeni zimzelen je dobro znan okransi gost v vrtovih. Le vešče oko pa ga opazi tudi v naravi. V farmaciji je to vseeno zelo koristna rastlina, saj iz nje izolirajo molekulo vinkamin. Ta se pod nadzorom zdravnika uporablja, ko so možgani slabše prekrvavljeni. A nikar si ne kuhaj čaja, saj vsebuje tudi veliko drugih, strupenih molekul!
Nizki grmički žanjevca krasijo pobočja. Razkošno se šopiri, odet v Barbie roza, v rumeno in v oranžno.
Opojno dišeči cvetovi volčina so odprti le kratek čas. A nikar ga ne deni v usta, saj je srtašno strupen!
Iz šopa trave se smeji smrdljivka. Po krivem nosi tako ime, saj prav lepo diši po krompirju, pa še užitna je!
Liste nosi kot prava detelja, a cvetovi vendarle izdajajo, da je iz čisto drugega vica. Zajčja deteljica je edini rod družine deteljičevk v Sloveniji. Njeni listi so prijetno kisli po okusu, a ne pojej je preveč. Kisel okus jim namreč daje oksalna kislina, iz katere nastajajo ledvični kamni.
Nebeško modri cvetovi torilnice so za neizkušeno oko na las podobni spominčicam. Takšna zamenjava pa ni nevarna, saj niti torilnice niti spominčice niso užitne. Oboje spadajo v družino srhkolistnic, zanje pa so značilni pirolizidinski alkaloidi. To je strup za jetra, zato jih raje ne dajaj v usta.
Tudi lapuh vsebuje te šmentane pirolizidinske alkaloide. Paše v družino nebinovk in tudi v tej družini jih imajo v genih. Čeprav je zdravilen za kup drugih reči, ga ne uporabljaj, saj tvojim jetrom škodi bolj kot alkohol. Poleg tega pa pri nas raste tooliko varnejših zelišč, ki so prav tako zdravilna.
Petelinček je v žlahti z mesojedimi rosnicami. Takole ponosno se petelini marca in aprila.
Navadni pasji zob najprej sramežljivo skriva svoje prašnike, kasneje pa povsem razpre cvetno odevalo in se razkazuje v vsej lepoti. Kadar ne cveti, ga prepoznaš po dveh zančilnih pegastih listih.
Tudi pljučnik iz družine srhkolistnic te lahko zavede s svojim imenom. Prav nič ni zdravilen, ampak strupen. Tako kot druge srhkolistnice vsebuje že omenjene pirolizidinske alkaloide, ki jetrom delajo večjo škodo kot alkohol! Ampak cveti pa prekrasno. Antociani so te zanimive molekule, ki spreminjajo barvo glede na pH. Mladi cvetovi so kisli in zato rdeče obarvani, kanseje pa pH zraste in cvetovi spremenijo barvo v vijolično. Prav enak pojav lahko opazuješ tudi pri rdečem zelju - igraj se kdaj v kuhinji s kisom in sodo bikarbono! Za pljučne težave pa le poišči drugo rožico, saj jih ne manjka. Išči pod ključno besedo saponini (ali izganjalci sluzi).
Jetrnik je tale vijolični lepotec iz zlatičeve žlahte. Tako kot druge rožice iz družine zlatičevk vsebuje strupeni protoanemonin. Ta ob stiku s kožo povzroča srbečico, če ga zares veliko šlataš pa še izpuščaje.
Tudi ta lepotec, črni teloh, je iz družine zlatičevk in tudi vsebuje strupeni protoanemonin. Le naberi si šopek, a potem si umij roke. V usta pa nikar!
Podlesna vetrnica je lepotica, ki pomladi namesto snega pobočja obarva belo. Je iz družine zlatičevk, ki vsebujejo strupeni protoanemonin, zato je ne nabiraj. Občuduješ jo lahko tudi v naravi.
Tevje, ta neopazni in strupeni sorodnik korenja takole rumeno opazuje izpod lanskega listja.
Pa se je srečno končal najin izlet in zadovoljno razmigana sva se vrnila domov. Zdaj pa otroški glasek že neučakano zahteva pravljico. In s tem ni šale!